Toggle menu
310,1 tis.
44
18
525,6 tis.
Hrvatska internetska enciklopedija
Toggle preferences menu
Toggle personal menu
Niste prijavljeni
Your IP address will be publicly visible if you make any edits.

Meransko Vojvodstvo: razlika između inačica

Izvor: Hrvatska internetska enciklopedija
Bot: Automatski unos stranica
 
m file->datoteka
 
Redak 1: Redak 1:
<!--'''Meransko Vojvodstvo'''-->[[File:COA family de Méranie.svg|thumb|upright|Grb Meranije]]
<!--'''Meransko Vojvodstvo'''-->[[Datoteka:COA family de Méranie.svg|thumb|upright|Grb Meranije]]
'''Meransko Vojvodstvo''' (dux Meranie, Herzogtum Meranien) je bila kratkotrajna [[carska država]] (Status Imperii , Reichsstand) u [[Hrvatska|Hrvatskoj]] na području povijesne regije [[Meranija|Meranije]]. [[Hohenstaufen]]ska je politika od ovog napravila carski [[feud]]. Uspostavio ju je [[Fridrik I. Barbarossa]], izabrani [[rimsko-njemački kralj]] 1152. godine..
'''Meransko Vojvodstvo''' (dux Meranie, Herzogtum Meranien) je bila kratkotrajna [[carska država]] (Status Imperii , Reichsstand) u [[Hrvatska|Hrvatskoj]] na području povijesne regije [[Meranija|Meranije]]. [[Hohenstaufen]]ska je politika od ovog napravila carski [[feud]]. Uspostavio ju je [[Fridrik I. Barbarossa]], izabrani [[rimsko-njemački kralj]] 1152. godine..



Posljednja izmjena od 30. travanj 2022. u 11:30

Grb Meranije

Meransko Vojvodstvo (dux Meranie, Herzogtum Meranien) je bila kratkotrajna carska država (Status Imperii , Reichsstand) u Hrvatskoj na području povijesne regije Meranije. Hohenstaufenska je politika od ovog napravila carski feud. Uspostavio ju je Fridrik I. Barbarossa, izabrani rimsko-njemački kralj 1152. godine..

Nosilo je i ime Dalmatinskog Vojvodstva jer je pokrivala područje sjeverne dalmatinske obale. Ime Meranije dolazi od latinskog mare (more), vjerojatno zbog toga što se odnosilo na obalni pojas Kvarnerskog zaljeva zapadno od Rijeke, koji je pripadao carskog Istarskoj marci.

Vojvode Meranskog Vojvodstva bili su:

Naslovom meranskih vojvoda kitili su se poslije vladari iz kuća Wittelsbach i Andechs.

Literatura

  1. Beiträge zur Bayerischen Geschichte und Kunst.
  2. Katalog der Ausstellung auf der Burg Trausnitz.
  • Josef Kirmeier (Hrsg.): Herzöge und Heilige. Das Geschlecht der Andechs-Meranier. Haus der Bayerischen Geschichte, München 1993, ISBN 3-927233-29-3 (Katalog der gleichnamigen Landesausstellung im Kloster Andechs, 13. Juli bis 24. Oktober 1993).
  • Karl Jordan: Heinrich der Löwe. Eine Biographie. 4. Aufl. Dtv, München 1996, ISBN 3-423-04601-5.
  • Johannes Lehmann: Die Staufer. Glanz und Elend eines deutschen Kaisergeschlechts. Gondrom Verlag, Bindlach 1991, ISBN 3-8112-0903-5.
  • Bernd Schneidmüller: Die Welfen. Herrschaft und Erinnerung (819–1252). Kohlhammer, Stuttgart 2000, ISBN 3-17-014999-7.
  • Milko Kos: Srednjeveška kulturna družbena in politična zgodovina Slovencev, izbrane razprave (Die Geschichte der Kultur, der Gesellschaft und der Politik der Slowenen im Mittelalter, ausgewählte Abhandlungen). Slov. Matica, Ljubljana 1985.
  • Majda Smole: Graščine na nekdanjem Kranjskem (Herrschaften und Gülten im einstigen Krain). DZS, Ljubljana 1982.