More actions
Bot: Automatski unos stranica |
m file->datoteka |
||
Redak 1: | Redak 1: | ||
<!--'''Meransko Vojvodstvo'''-->[[ | <!--'''Meransko Vojvodstvo'''-->[[Datoteka:COA family de Méranie.svg|thumb|upright|Grb Meranije]] | ||
'''Meransko Vojvodstvo''' (dux Meranie, Herzogtum Meranien) je bila kratkotrajna [[carska država]] (Status Imperii , Reichsstand) u [[Hrvatska|Hrvatskoj]] na području povijesne regije [[Meranija|Meranije]]. [[Hohenstaufen]]ska je politika od ovog napravila carski [[feud]]. Uspostavio ju je [[Fridrik I. Barbarossa]], izabrani [[rimsko-njemački kralj]] 1152. godine.. | '''Meransko Vojvodstvo''' (dux Meranie, Herzogtum Meranien) je bila kratkotrajna [[carska država]] (Status Imperii , Reichsstand) u [[Hrvatska|Hrvatskoj]] na području povijesne regije [[Meranija|Meranije]]. [[Hohenstaufen]]ska je politika od ovog napravila carski [[feud]]. Uspostavio ju je [[Fridrik I. Barbarossa]], izabrani [[rimsko-njemački kralj]] 1152. godine.. | ||
Posljednja izmjena od 30. travanj 2022. u 11:30
Meransko Vojvodstvo (dux Meranie, Herzogtum Meranien) je bila kratkotrajna carska država (Status Imperii , Reichsstand) u Hrvatskoj na području povijesne regije Meranije. Hohenstaufenska je politika od ovog napravila carski feud. Uspostavio ju je Fridrik I. Barbarossa, izabrani rimsko-njemački kralj 1152. godine..
Nosilo je i ime Dalmatinskog Vojvodstva jer je pokrivala područje sjeverne dalmatinske obale. Ime Meranije dolazi od latinskog mare (more), vjerojatno zbog toga što se odnosilo na obalni pojas Kvarnerskog zaljeva zapadno od Rijeke, koji je pripadao carskog Istarskoj marci.
Vojvode Meranskog Vojvodstva bili su:
- Konrad II. Dachau (Konrad I. Meranski) iz obitelji Scheyern-Dachau od oko 1153. do 1159,
- Konrad III. Dachau (Konrad II. Meranski) iz obitelji Scheyern-Dachau od 1159. do 1182.
- Berthold IV. Andechs 1180./82. do 1204., iz obitelji Dießen-Andechs
- Otto VII. Andechs (Otto I. Meranski) od 1204. do 1234.,
- Otto VIII. Andechs (Otto II. Meranski) od 1234. do 1248.
Naslovom meranskih vojvoda kitili su se poslije vladari iz kuća Wittelsbach i Andechs.
Literatura
- Neven Budak: Meranija, Istarska enciklopedija, Leksikografski zavod Miroslav Krleža 2008.
- Meranija, Hrvatska enciklopedija, Leksikografski zavod Miroslav Krleža
- Darja Mihelič: Prilog proučavanju zemljoposjedničke strukture srednjovjekovne Istre (s naglaskom na posjedu Freisinške biskupije), Vjesnik istarskog arhiva, Vol.18 No.(2011.) Veljača 2011.
- Bernd Ulrich Hucker: Die Andechs-Meranier in Franken – europäisches Fürstentum im Hochmittelalter. Historisches Museum, Bamberg 1998 (Katalag der gleichnamigen Ausstellung, Historisches Museum Bamberg, 19. Juni bis 30. September 1998).
- Hubert Glaser (Hrsg.): Die Zeit der frühen Herzöge. Von Otto I. zu Ludwig dem Bayern (Wittelsbach und Bayern; 1). Hirmer, München 1980, ISBN 3-7774-3210-5 (Katalog der gleichnamigen Ausstellung, 14. Juni bis 5. Oktober 1980).
- Beiträge zur Bayerischen Geschichte und Kunst.
- Katalog der Ausstellung auf der Burg Trausnitz.
- Josef Kirmeier (Hrsg.): Herzöge und Heilige. Das Geschlecht der Andechs-Meranier. Haus der Bayerischen Geschichte, München 1993, ISBN 3-927233-29-3 (Katalog der gleichnamigen Landesausstellung im Kloster Andechs, 13. Juli bis 24. Oktober 1993).
- Karl Jordan: Heinrich der Löwe. Eine Biographie. 4. Aufl. Dtv, München 1996, ISBN 3-423-04601-5.
- Johannes Lehmann: Die Staufer. Glanz und Elend eines deutschen Kaisergeschlechts. Gondrom Verlag, Bindlach 1991, ISBN 3-8112-0903-5.
- Bernd Schneidmüller: Die Welfen. Herrschaft und Erinnerung (819–1252). Kohlhammer, Stuttgart 2000, ISBN 3-17-014999-7.
- Milko Kos: Srednjeveška kulturna družbena in politična zgodovina Slovencev, izbrane razprave (Die Geschichte der Kultur, der Gesellschaft und der Politik der Slowenen im Mittelalter, ausgewählte Abhandlungen). Slov. Matica, Ljubljana 1985.
- Majda Smole: Graščine na nekdanjem Kranjskem (Herrschaften und Gülten im einstigen Krain). DZS, Ljubljana 1982.